Kako pogosto pričakujete nekaj v prihodnosti in rečete:
“Samo še to naredim, potem pa bo…Samo še to se zgodi, potem pa bo…Samo da mine še kakšno leto, pa bo…”
Ali pa se vračate s pričakovanji v preteklost: “Če bi se zgodilo to, potem danes ne bi… Če bi takrat bilo drugače, mi danes ne bi bilo treba…Takrat smo izgubili, zato danes nimamo…”
Poslušajte se in se zalotite v teh stavkih. Vsak jih kdaj uporabi. In vedno, ko jih uporabimo, si vzamemo možnost, da bi kaj spremenili ali spoznali, da nam je pretekla izkušnja prinesla nekaj dobrega.
Ljudje zelo vztrajno objokujejo svojo preteklost in upe polagajo v prihodnost, brez da bi v sedanjosti gradili temelje.
Udeleženka vikenda mi je zaskrbljeno rekla: “Kdaj bom uresničila vse plane, ki sem si jih postavila prejšnja leta, kdaj bom vse postorila?
Odgovorila sem: “Vsak čas ima svoj namen, svojo situacijo in če v tistem času nečesa nismo uspeli storiti, ne pomeni, da moramo vse to postoriti v prihodnosti. Zelo malo stvari je, ki jih v resnici moramo dokončati v prihodnjih obdobjih. Plani so gibljivi in se prilagajajo naši rasti in učenjem, zato je njihova narava spremenljiva.”
Ne ustvarjajte novih pričakovanj, kajti pričakovanja, ki niso izpolnjena sprožijo razočaranje. Kot sem napisala, pa niti ni prav, da so vsa pričakovanja izpolnjena. Kar pomislite kako bi danes živeli z vsem kar ste pričakovali?
