Ljudje se sprašujejo marsikaj, a čisto premalo zares pomembnih vprašanj. Včasih komu postane hudo, ko grem z njim skozi povezave in interese osnovne družine, potem pa mu postavim vprašanje:
“Si do sedaj delal vse samo zato, ker so starši od tebe pričakovali tako? Kaj si pa ti želiš narediti, kaj so tvoji interesi?”
Ni malo mladih ljudi, še pri 30 letih, ki ne znajo odgovoriti na ta vprašanja. V trenutku, ko ozavestijo svoje stanje, jih doleti notranja bolečina zaradi občutka, da so se izgubili in ne živijo svojega življenja, le interese drugih. A v naslednjih korakih procesa je čudovito opazovati kako se prebujajo in postajajo nove osebnosti, usklajeni s seboj.
Prav je, da spoštujemo svoje starše, učitelje, sopotnike skozi življenje, vendar v množici navodil in prepričanj drugih ljudi, ne smemo izgubiti svojega notranjega kompasa. Samo mi sami lahko živimo svoje življenje, nihče drug, celo najbližji po krvi in sorodstvu tega ne more storiti namesto nas.
Podobno je z oponašanjem idolov. Ljudje si nevede naredijo sanjsko predstavo o nekom, zelo pogosto o znani osebnosti in potem so prepričani, da bi njihovo življenje bilo boljše ali celo popolno, če bi živeli tako kot živi njihov “idol”. Nikakor ne, kajti naša karma in naša pot ne prinašata istih pogojev in iste poti kot jo hodi nekdo drug. Tudi, če bi se znašli v koži drugega, bi lahko njegov navidezen uspeh za nas predstavljal omejujoč okvir, odmik od poti in postali bi bistveno bolj nesrečni, kot si lahko predstavljate.
Zato spoznajte sebe in načine, ki izhajajo iz vas. To ozavestite in živite.
