V današnjem svetu, kjer smo osredotočeni na rezultate in hitre dosežke, pogosto pozabimo na bistvo poti, ki nas vodi do cilja. Cilji so pomembni, vendar je pot tista, ki nas preoblikuje in nam daje moč, modrost ter zavedanje, da lahko na koncu zares sprejmemo, kar smo dosegli.
Ljudje se zelo radi izogibamo situacijam in korakom, ki jih moramo narediti, da pridemo do želenega cilja. A če želimo doseči cilj in ga prepoznati, moramo vzljubiti pot do tja, iti skozi bolj ali manj prijetne izkušnje in se učiti iz njih. Kadar iščemo stranpoti, samo zato, da se ne bi srečali s tistim, česar nas je strah, pogosto zapademo v še večje zaplete in si pot podaljšujemo. Včasih dobesedno hitimo zato, da se ne bi zgodilo kaj nepredvidenega, kar bi nam uničilo uresničitev. Vendar, ko pridemo do cilja brez prave poti in novih izkušenj, vrednosti cilja in cilja samega niti ne prepoznamo. Kajti skozi pot in izkušnje osebnostno in duhovno rastemo, zato lahko sprejmemo tisto, kar nam je na koncu poti dano.
Podobno je, ko beremo neko knjigo z duhovno vsebino. Ko jo beremo že tretjič, jo razumemo drugače kot prvič in drugič. Knjiga se ne bo spreminjala, a naše zavedanje na poti se bo odpiralo in omogočilo videnje širše resnice. Zato je potrebna pot, ne samo cilj.
Ne želite si samo nekaj doseči, odpravite se na pot.
V procesih očiščenja in ponovnega vrednotenja življenja, skozi katere vodim posameznika, pot življenja vedno dobi pravi smisel. Odgovore ponudim v skladu s koraki na poti procesa. Pogosto človek v prvem delu ne zmore slišati tistega, kar mu je v tretjem delu povsem sprejemljivo. Zato imam navado reči: “Ne sprašujte kaj bo potem – spoznajte to, kar je zdaj.”
Ko pride “potem”, tudi sami ne boste več isti, zato vam odgovor za prihodnost v tem trenutku ne bo prinesel prave dobrobiti.
